»Energija je univerzalen pojem. Nenehno je v nas in okoli nas.«

Ko imam pred seboj bolnega človeka ali človeka s težavami, me v terapijo preprosto žene velika želja, da mu pomagam. Kot zdravilec ne zdravim bolnika neposredno, temveč mu le pomagam pri procesu samozdravljenja. Torej sem le prevodnik in ne postavljam diagnoz. Z močjo svojih misli prenašam božjo oz. kozmično energijo na univerzalnega zdravnika, ki je v vsakem organizmu. S tem se okrepi oslabljeni obrambni sistem, kar se nadaljuje v samozdravljenje organizma. K meni prihajajo bolniki s tumorji, multiplo sklerozo, epilepsijo, sladkorno, gangreno, cerebralno paralizo, avtizmom..., skratka z boleznimi, ki so dostikrat uganka za uradno medicino.

»Zgodilo se je, da otrok, ki od rojstva zaradi epilepsije ne more izgovoriti niti besede, po terapiji spregovori ter pri dvanajstih letih začne hoditi.«

»Pacient z multiplo sklerozo, ki je že tako težko hodil, da je neizogibno ter resno razmišljal o invalidskem vozičku, zdaj že več let po ozdravitvi normalno hodi, vozi avto ter občasno, enkrat na leto ali dve, prihaja na terapijo.«

Dobro je namreč, da se ozdravljeni občasno vračajo na terapijo, če vidijo potrebo po uravnavi energijskega stanja. Na žalost je vedno več bolnih otrok, predvsem zaradi globalnega onesnaževanja in stresa v katerem živijo ter delajo današnje nosečnice. Kar 70% do 80% bolezni nastane v glavi. Vsakomur, ki poišče pomoč pri meni povem ali in v kakšni meri mu lahko moje zdravljenje koristi. Gotovo pa je nekaj najlepšega, ko vidim otroka pred očmi, katerega zdravstveno stanje se izboljšuje. Takrat dobim moč še za sto drugih, ki potrebujejo mojo pomoč. To je zadovoljstvo, ki me hrani in mi daje moč. Zdravil bom, dokler bom lahko!

Le kako in čemu naj odrečem pomoč bolnemu otroku, ki mu lahko pomagam ali vsaj podaljšam življenje?!«